V Iranu so se peti zaporedni dan nadaljevali množični protesti, ki so zaradi gospodarskega zloma in rekordnega padca vrednosti riala prerasli v nasilne spopade s smrtnimi žrtvami. Po zadnjih podatkih je v nemirih umrlo najmanj deset ljudi, med katerimi so tako protestniki kot pripadniki varnostnih sil IRGC. Protesti, ki so se začeli v teheranskem Velikem bazarju, so se razširili v številna provincialna mesta, kjer so demonstranti vzklikali slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Khameneiju in pozivali k strmoglavljenju režima. K revoluciji in zasedbi ulic v Teheranu je iz izgnanstva pozval tudi prestolonaslednik Reza Pahlavi. Ameriški predsednik Donald Trump je dodatno zaostril razmere z izjavo, da so Združene države Amerike pripravljene na neposredno vojaško posredovanje, če bo iranski režim začel pobijati mirne protestnike. Trump je na omrežju Truth Social zapisal, da so ameriške sile pripravljene na akcijo, kar je sprožilo oster odziv Teherana. Iranski uradniki so opozorili, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA destabiliziralo celotno regijo in neposredno ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu. Medtem ko predsednik Masoud Pezeshkian priznava legitimne gospodarske težave prebivalstva, trda linija znotraj režima za nemire še naprej krivi tuje sovražnike in napoveduje ostro ukrepanje proti izgrednikom.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v soboto, 3. januarja, ocenil, da so gospodarske zahteve protestnikov v državi upravičene, hkrati pa je zavzel ostro stališče do tistih, ki jih je označil za izgrednike. Po njegovih besedah je dialog z legitimnimi protestniki nujen, medtem ko se je z izgredniki, ki povzročajo nemire, nesmiselno pogovarjati. Khamenei je v javnem nagovoru poudaril, da morajo biti slednji ustrezno kaznovani oziroma postavljeni na svoje mesto. Izjave prihajajo v času, ko se Iran spopada z valom nezadovoljstva zaradi visokih življenjskih stroškov in gospodarske negotovosti. Čeprav vrhovni voditelj priznava stiske prebivalstva, oblasti vztrajno ločujejo med mirnimi demonstracijami in nasilnimi upori, ki jih pogosto pripisujejo tujim vplivom. S tem ko je Khamenei nekatere zahteve označil za pravične, skuša oblast verjetno pomiriti širšo javnost, hkrati pa opravičiti represivne ukrepe proti radikalnejšim elementom protestnega gibanja.

Iranski protesti se nadaljujejo že peti dan, razširili so se v Teheran in številna druga mesta, pri čemer demonstranti izražajo nezadovoljstvo zaradi inflacije. Vrhovni voditelj Ali Khamenei je priznal upravičenost gospodarskih zahtev protestnikov, a hkrati posvaril pred izgredniki. Iranski rial je dosegel nove najnižje vrednosti, kar je povečalo zanimanje za stabilne kriptovalute.

V Iranu so se v petek nadaljevali množični protesti proti islamski republiki, ki so trajali že šesti zaporedni dan. Po dveh dneh relativnega zatišja v prestolnici Teheran so protestniki ponovno zavzeli ulice v vzhodnih in zahodnih četrtih mesta. Po navedbah z družbenih omrežij so bili protesti usmerjeni neposredno proti vrhovnemu voditelju Aliju Khameneiju, pri čemer so zbrani vzklikali gesla, kot je "Smrt diktatorju". Poleg Teherana so nemiri zajeli tudi številna druga mesta po državi. Demonstracije odražajo globoko nezadovoljstvo z aktualnim režimom in stopnjevanje političnih napetosti. Kljub poskusom oblasti, da bi zadušile upor, se val nezadovoljstva širi, kar potrjujejo številni videoposnetki, ki krožijo po spletu in prikazujejo vztrajnost protestnikov na ulicah iranskih mest.

Protesti zaradi visokih cen in gospodarskega zastoja so se iz Teherana razširili v druga mesta, prišlo pa je tudi do prvih smrtnih žrtev protestnikov. Donald Trump je opozoril, da so ZDA "pripravljene in čakajo" na posredovanje, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, so se razširili po celotnem Iranu, pri čemer so se spopadi med protestniki in varnostnimi silami osredotočili na zahodne province Lorestan in Chaharmahal.

Preiskava Washington Posta in PBS Frontline razkriva podrobnosti o izraelski operaciji Narnia, ki je med 12-dnevno vojno ciljala na iranske jedrske znanstvenike. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da iransko jedrsko vprašanje nima vojaške rešitve, kljub napadom Združenih držav in Izraela na iranska jedrska mesta junija. Visoki iranski klerik je izpodbijal versko prepoved vrhovnega voditelja Alija Khameneija glede jedrskega orožja, kar bi lahko omogočilo Iranu, da ponovno zažene svoj atomski program.

Pojavili so se različni mirovni načrti za Ukrajino, vključno s Trumpovim načrtom, ki naj bi v Moskvi sprva naletel na previdno pozitiven odziv. Vendar pa je iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei kritiziral Trumpa zaradi neizpolnjene obljube o končanju vojne. Medtem naj bi bili ZDA pripravljene priznati ruski nadzor nad Krimom in drugimi ukrajinskimi ozemlji kot del mirovnega dogovora. Potekajo tudi ločeni pogovori med ZDA, Rusijo in Ukrajino o alternativnih načrtih za končanje vojne.

Izrael nadaljuje z napadi na Gazo in Zahodni breg kljub prekinitvi ognja. V napadih so bili ranjeni civilisti, uničene hiše. V Himalaji je plaz zahteval življenja sedmih planincev. Generalni sekretar OZN António Guterres je pozval k ustavitvi nasilja v Sudanu, kjer razmere postajajo neobvladljive. V Grčiji kmetje protestirajo zaradi visokih stroškov proizvodnje in zahtevajo pomoč države pri obvladovanju bolezni pri živini.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je obsodil sodelovanje z ZDA in obljubil obnovo iranskega jedrskega programa. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je poudaril, da Iran ne želi jedrskega orožja, vendar bo po ameriškem bombardiranju jedrske objekte obnovil še močneje. Medtem je ameriški sekretar za energijo Chris Wright pojasnil, da ZDA trenutno ne načrtujejo jedrskih eksplozij, ampak sistemske teste.

V mošeji Imama Khomeinija se je na srečanju zbralo več tisoč študentov in dijakov, kjer so razpravljali o prihajajoči obletnici 13. Abana in odnosih med Iranom in ZDA. Vrhovni voditelj je odgovoril na vprašanje, ali bodo odnosi med Iranom in ZDA prekinjeni za vedno, pri čemer je ponovil, da spor ni taktičen, temveč bistven.

Donald Trump se je odzval na proteste "No Kings" (brez kraljev). Med srečanjem z avstralskim premierjem Anthonyjem Albanesom v Beli hiši pa je imel nenavaden govor o 400 let starem ogledalu. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je izjavil, da bi bil v primeru, da bi bil Trump kralj, vlada že odprta.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je zavrnil trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da so ZDA uničile iranske jedrske zmogljivosti, in njegovo ponudbo pogovorov. Poudaril je, da ZDA nimajo pravice narekovati drugim državam, kaj lahko počnejo. Razkrito je bilo, da je Izrael sredi junija izvedel obsežno bombardiranje Irana, pri čemer so se ZDA za kratek čas pridružile napadom na ključne iranske jedrske objekte.

Mike Johnson je branil Trumpov video, v katerem ta bombardira protestnike z iztrebki, češ da gre za satiro. Strokovnjaki so kritizirali Trumpovo hvalisanje o vplivu na Indijo glede nakupa ruske nafte, češ da prikriva neuspeh. Republikanski zakonodajalci so izrazili frustracije nad Trumpovim prevzemanjem moči. Analitik je obtožil Mika Johnsona, da je utišal žrtve Epsteina, da bi zaščitil Trumpa.

Donald Trump je napovedal, da so ZDA blizu dosega mirovnega sporazuma med Izraelom in Hamasom. Izraelski veleposlanik v Nemčiji, Ron Prosor, je ob obletnici Hamasovega pokola v Izraelu pozval k pogajanjem. Medtem naj bi Trump kritiziral Netanjahuja zaradi negativnega odnosa do dogovora o Gazi. V Egiptu potekajo pogajanja o Trumpovem mirovnem načrtu za območje Gaze. Ehud Barak pa meni, da Netanjahu ne more napisati novega poglavja.

Slovenija je premierju Benjaminu Netanjahuju prepovedala vstop v državo zaradi obtožb o vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti. Med Netanjahujevim govorom na Generalni skupščini ZN je več kot 30 držav razpravljalo o ukrepih proti Izraelu, predstavniki nekaterih držav pa so protestno zapustili dvorano.

Iranski predsednik Masud Pezeškijan je na zasedanju Generalne skupščine ZN ponovil, da Iran ne namerava izdelati jedrskega orožja. Ponovil je tudi obtožbe na račun ZDA in Izraela, da njuni napadi ogrožajo mirovna pogajanja. Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff je nekaj ur kasneje nakazal na možno sprostitev napetosti glede jedrskega programa.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Khamenei, je zavrnil neposredna pogajanja z Združenimi državami glede iranskega jedrskega programa. Ponovno je poudaril, da Iran ne bo popustil pritiskom za opustitev bogatenja urana in ocenil, da so pogajanja z ZDA nekoristna. Po njegovih besedah je Iran dosegel visoko stopnjo bogatenja urana.

V terorističnem napadu v Jeruzalemu je bilo ubitih več ljudi, med njimi rabini in nedavno poročena priseljenka iz Španije. Napadalca sta bila prebivalca palestinskih vasi Qatanna in Qubeiba. Hamas je napad pozdravil. Izraelska vojska je porušila 12-nadstropno poslovno stavbo v Gazi, po opozorilu stanovalcem. Število palestinskih žrtev od začetka izraelske agresije v Gazi je preseglo 64.000. Netanjahu je kritiziral izraelsko vrhovno sodišče. Palestinski predsednik Mahmud Abbas je obsodil napad in dejal, da varnost in stabilnost zahtevata konec izraelskega 'genocida' v Gazi.

Paphos FC se je pomeril z Crveno zvezdo v povratni tekmi play-offa Lige prvakov. Soočil se je z velikim izzivom, saj je poskušal potrditi zgodovinsko uvrstitev v ligo. Odigrane so bile tudi druge tekme, ki so odločale o zadnjih mestih v skupinskem delu Lige prvakov.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je izjavil, da je trenutni položaj med Iranom in ZDA "nerešljiv", in ponovil, da se Iran ne bo uklonil pritisku Washingtona glede svojega jedrskega programa. Medtem pa se pojavljajo napetosti glede iranskega jedrskega programa, pri čemer Velika Britanija, Francija in Nemčija opozarjajo, da bodo sprožile mehanizem Združenih narodov za ponovno uvedbo sankcij proti Iranu, če ne bo oprijemljivega napredka v jedrskih pogovorih do konca avgusta.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je izjavil, da so trenutni odnosi med Iranom in Združenimi državami Amerike "nerazrešljivi". Poudaril je, da se Iran ne bo nikoli uklonil pritisku Washingtona, še posebej v zvezi s svojim jedrskim programom. Khamenei je obsodil željo ZDA, da bi Iran postal "docilen in podrejen", in to označil za žalitev iranskega naroda. Iranska islamska republika se bo odločno uprla tem prizadevanjem.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je v Džedi srečal s saudskim kolegom in z njim razpravljal o dvostranskih in regionalnih vprašanjih. Prav tako se je srečal s pakistanskim ministrom Muhammadom Ishaqom Darjem, bahrajnskim ministrom Abdullatifom bin Rashidom Al Zayanijem in bangladeškim ministrom Md Touhidom Hossainom.

Iranski prvi podpredsednik Mohammadreza Aref je posvaril, da se lahko vojna z Izraelom znova začne kadarkoli, trenutni premir pa je le začasen. Iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei naj bi pod pritiskom podprl vrnitev k jedrskim pogajanjem. Namestnik poveljnika IRGC je zatrdil, da je Izrael storil strateške napake med vojno proti Iranu.

Predsednik Masoud Pezeshkian je imenoval izkušenega politika Alija Larijanija za novega vodjo Vrhovnega sveta za nacionalno varnost (SNSC). Larijani je na tem položaju zamenjal generala revolucionarne garde Alija Akbarja Ahmadiana. Iranski politični analitik Heshmatollah Falahatpisheh ocenjuje, da imenovanje Larijanija nakazuje zmanjševanje vpliva trde linije.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je iranskemu vrhovnemu voditelju Ajatolahu Aliju Hameneju ponovno grozil z umorom, če bo Iran še naprej ogrožal Izrael. V izjavi med obiskom letalske baze Ramon je poudaril, da je njegovo sporočilo jasno. Medtem je izraelska vojska napovedala, da bodo Združeni arabski emirati v prihodnjih dneh začeli graditi cevovod za transport vode iz Egipta v Gazo, ki naj bi oskrboval približno 600.000 prebivalcev.

Izraelski obrambni minister Jisrael Kac je mesec dni po prenehanju 12-dnevne vojne z Iranom zagrozil vrhovnemu iranskemu voditelju, ajatoli Aliju Hameneiju. Kac je izjavo podal med obiskom letalske baze Ramon na jugu Izraela, kot poroča The Times of Israel.

Ukrajina se je soočila z obsežnim ruskim zračnim napadom, ki se je zgodil v nedeljo pred polnočjo. Napadi so bili izvedeni z droni in hipersoničnim orožjem, kar je povzročilo žrtve, med drugim najmanj eno smrt v Kijevu in zahodni Ukrajini. Dogajanje so podrobno poročali ukrajinski mediji.